Srečno 2010

Vsem želim srečno in veselo 2010. Najdite čas za stvari, za katere se ni najdel v 2009. Izkoristite trenutek in bodite srečni s tem, kar imate - a ne pozabite, da se je potrebno trudit za obstanek in nikoli obupat.

Leta minejo, čas mine - kolegi, znanci, partnerji pridejo in gredo. Nekateri ostanejo z vami, nekateri v vaših spominih, nekateri pa izginejo ...

Delajte to, kar vas osrečuje. Delajte dobra dela, če vam je, če vas osrečujejo.


Raje obžalujte nekaj, kar ste naredili; kot pa nekaj, česar si niste upali narediti.

Povejte punci, da jo imate radi. Dokler ne bo prepozno!

Vse dobro.

Rojstni dan

Stari smo!

V soboto sem praznoval svoj 25. rojstni dan. Hitro so minila ta leta, še posebaj zadnje. Saj se pogosto pritožujem nad leti, tako da to ni nič novega. A vseeno, hitro je prišlo novo leto, novo praznovanje.

Praznoval sem v Niagari, Maribor. Bilo je zanimivo. Bil sem zelo zmatran in sem zapustil lokal dokaj zgodaj. Na srečo, se ga nisem niti napil pošteno. Nisem bil ravno trezen, samo tako nekako - povprečno.

Vikend je, kot ponavadi, minil hitro in ponovno smo v delovnem tednu. Projekt se priblužuje koncu, tako da je nastala zmerna gužva. Za enkrat je še OK, če le ne bo hujšega.

In tako se priblužujem novemu praznovanju rojstnega dne. Jupi! Še na mnoga leta.

Rescue and Recovery

Vsak dan nekaj novega.

Včeraj sem dobil silno idejo: hočem imeti 64-bitni sistem, pa če je tudi Linux. Začel sem testirat različne distribucije, kot LiveCD-je oz. DVD-je. Nobena ni pokazala uporabniškega vmesnika - namizja. Vse so se zaustavle pri črnem zaslonu. Po kratek pogovoru z stricem Googlom, sem videl, da je to znan problem - in je potrebno sistem dejansko namestit in potem še posebaj gonilnike za grafično itd. Tega se pa nisem lotil. Mogoče še le na hitro: trenutno mi je najbolj všeč Ubuntu distribucija - testiral sem jo na svojem (službenem) drugem prenosniku Lenovo R60; primerjal pa sem: Fedora 8, openSuSE 10.3 in Ubuntu 7.10.

Iz izkušenj vem, da je potrebno ukrepati pred posegom v računalnik, ker pač: zvoniti po toči je prepozno oz. brezveze. Tako da je potrebno najprej "bek-ap-irat" obstoječ sistem in nato se igrati z novimi stvarmi. Kmalu za tem je bila panika: kje je moj restore DVD. Navajen sem bil iz Toshibe, da je imela restore DVD, ki mi je postavil svež sistem. Tukaj pa ga ni! Ne morem verjet, da ga pri Lenovo ni; da imam samo nameščen sistem: sedaj pa se znajdi. Po nepotrebnem sem celo gnjavil trgovino, kjer sem računalnik kupil... zgleda, da po nepotrebnem.

Vsak dan sem bolj srečen, da sem se odločil za Lenovo (IBM). Računalnik ne, da le zgleda vsak dan bolje, temveč tudi deluje in daje vedeti: da je resni igralec v svojem segmentu računalniške opreme. Ob zagonu se pojavi čuden napis, ki opisuje moder gumb na tipkovnici. Sam sem že dalj časa razmišljal: kaj si naj začnem s tem gumbom. Dalj časa, ker imam tudi služben prenosnik Lenovo in je v bistvu enake oblike... Tako sem ravno poganjal Hiren BootCD, da bi razdelil disk na dve particiji in kopiral eno particijo (Windows) na drugo in si s tem naredil varnostno kopijo. Pa sem te le rekel: pa ajde Miro, bodi faca in poglej kaj se zgodi, če stisteš ta gumb. In tako sem ga le pobožal po njegovi nežni plastični površini čudno modre barve. Nič se ni zgodilo... grrr, dajmo še enkrat, pa dvakrat; pa dvakrat hitro, pa ... hmmm. Aaaa: opcijski meni se pojavi. Saj: samo enkrat je dovolj, pač: nevčakanost terja svoj davek.
V opcijskem meniju, je mogoče izbrati med več možnostmi: med drugim je tudi "Rescue and Recovery". Ne moreš, da verjameš. Kako je to tukaj, če pa nimam DVD-ja, ki bi imel te podatke. Hmmm, pa poglejmo kaj se skriva pod tem seksi naslovom. In ponovno ne moreš, da verjameš: požene se Windows Vista - a v nekem čudnem okolju; minimalno ravno takšno kot bi pričakova za "Rescue and Recovery". V preglednem oknu, so prikazani vsi relevantni podatki in opcije, ki bi jih pod takšnim sistemom pričakoval.
Na voljo je pisana paleta orodij: lahko naredim backup/restore diska ali samo datotek, spremenim gesla, diagnoza sistema, antivirusni programi in ... lahko surfam po internetu. Zanimivo pri tem je: da je brskalnik Opera! :) Ne moreš, da verjameš.
Sistem nudi (vsaj kolikor je videt) popolno sistemsko podoporo administriranju računalnika, vse kar potrebujem za opravitev backup/restore operacij.
Pri brskanju po možnostih in menijih sem naletel na "Map network drive" in sem dobil ogromen nasmešek na svoja (danes) dokaj otožna usta... ne morem, da verjamem: to sem pogrešal na vseh teh rescue sistemih... pa še tega nisem zasledil. Tukaj pa deluje "out-of-the-box". Čudovito.
Pogrešam pa aplikacijo, ki je podobna (emm) -- aplikaciji, ko razdelim disk na dve particiji; trenutno sem pozabil ime. To je trenutno edina aplikacija, ki jo pogrešam, ostalo pa zgleda, da je vse pripravljeno na uporabo. Zelo pohvalno in zame dokaj presenetljivo. Upam, da me bo Lenovo (T61P) še naprej pozitivno presenečal.
Priporočam nakup.

Lenovo T61p

Imam ga!

Ja, končno sem se odločil, da se posodobim z novim prenosnikom. Izbiral sem dolgo časa in sem "gnjavil" kar nekaj trgovcev. Se opravičujem vsem, da sem bil tako zahteven. Na koncu sem ga kupil pri Teal-u (www.teal.si).

Prenosnik

Prenosnik sam po sebi je super. Je 15" in je odvisno od uporabnika ali mu je to plus ali minus. Meni je to plus; čeprav sem dolgo bil mnenja, da je to minus in mora biti prenosnik 17", da je uporaben. To je veljalo, vse doker nisem dobil v roke prenosnika, ki ima resolucijo 1920x1200px. To je občudovanja vredno, če prištejem dejstvo - da je to na 15" prenosniku. Slika je izvrstna, besedilo je res manjše kot na prejšnjih mojih prenosnikih, oz. na katerem koli prenosniku, kar sem jih videl do sedaj; a je za moj okus dovolj dobro berljivo. Velikost slike je nepredstavljiva; da lahko vidim tako velik prostor, na tako mali površini. Seveda, grafična kartica je sposobna zahtevne obdelave 3D modelov. Piše, da je certificirana kartica za delo z AutoDesk AutoCAD sistemom, tako da - nekaj že mora iztisnit iz sebe...

Hitrost; ne bom rekel, da je prenosnik nadpovprečno hiter - ni pa počasen, čakam na dodatni 2G modul, tako da bom skupno imel 4G spomina; kar pa bi moralo zadostovati za Eclipse in podobno.

Oblika; Ponovno en tako zelo subjektiven parameter: za moje pojme je trenutno najlepši (med najgršimi). Kaj to pomeni: grdi prenosniki so ponavadi tisti, ki so zmogljivejši - vsaj na Evropskem trgu in srednjem višljem cenovnem rangu. Torej, tukaj izpadejo Sony VAIO in Alienware, ter še mnogi drugi. V to skupino pa spadajo: HP, DELL, Lenovo, Toshiba. Kaj več pa niti ne vem, da bi obstajalo. (ali?) Tako: HP -- najgrši od vseh, res ne vem kaj so razmišljali, ko so naredili ta prenosnik. Ko bi imel vsaj užitne barve, če je že oblikovno popolnoma zgrešen. DELL -- če že res moraš in če si v to "multimedia" varianto, z veliko play/stop gumbi in podobno, meni je to čisto mimo. Lenovo ( :) ). Toshiba -- nima tako dobrega prenosnika, kot bi ga želel imeti + še vedno nisem prebolel izbube svoje ljubljene tabletke (Toshiba Tecra M4 Tablet PC) - seveda, izguba zaradi odpovedi strojne opreme; garancija pa krije le 1 leto... torej, ne pride v poštev. Tukaj še moram omeniti Apple MacBook Pro; ker pač, sem Mac uporabnik že drugo leto zapored in sem nekako z mešanimi občutki. MacBook Pro ne ponuja veliko. Nima npr. docking station, dodatne zmoglivejše baterije, različne periferije. Najbolj pa me moti 1leto garancije - iz izkušenj, ki jih imam s svojo tabletko. Druga stvar je cena: zakaj je MacBook Pro vreden 1000 EUR več kot npr. Lenovo? Jaz ne vem. In zato - ni prišel v ožji izbor.

V ožji izbor sta prišla dva prenosnika oz. trije. HP 8710w, HP8510w in Lenovo T61p. Najprej sem se ogrel za HP8710w. Enostavno zato, ker je bil to najdražji HP, ki ga prodajajo. :) Seveda, tudi najzmogliveljši. w stoji za Workstation. Kot sem že prej omenil, na začetku sem bil pristaš 17" prenosnikov, nato pa nekako prevesil na 15". Tako sem se na koncu odločal med HP-jem in Lenovo. Moj trenutni službeni prenosnik je Lenovo R60, ki pa je zelo zelo povprečen računalnik in mi ni prav nič všeč. A všeč mi je bil oblikovno: črn, robusten in ... tak, prikupen. To je nekako tudi pretehtalo, sprva da sem pogledal za Lenovo in nato tudi, da sem se zanj odločil. Je kaki 400-500EUR dražji od primerljivega HP-ja (plus to, da ima HP 1xUSB več in HDMI izhod): a kaj mi more vse to, če pa ne zmore niti ene pozitivne točke za izgled. Žal HP izgubil si vsaj enega kupca - mene.

Lenovo mi je všeč, ker ima dokaj zmogljiv prenosnik (trenutno najbolj) za poslovno uporabo. Res je, da nima širokega nabora izhodnih priključkov - npr. vgrajen DVI ali HDMI in podobno; a dobro, pač... Je poslovni prenosnik in to se vidi skoraj na vsakem koraku uporabe. Trenutno se navdušujem nad integiranim posodobitvenim sistemov. Ima veliko dodatne opreme za poslovno uporabo in ne tako veliko (skoraj da nič) za "multimedijo" in tisto: šminko. Mi je vedno bolj seksi, res: zunanjost in notranjost. Pri nekaterih pretekih nakupih računalniške opreme je bilo na začetku navdušenje ogromno, tudi dokaj ogromne cene - nato pa ponavadi strm padec na relanost. Tukaj, so se pričakovanja začela na skromni točki - in sedaj se vsak dan vzpenjajo više. Zelo paše črna barva k zmogljivi notranjosti.

Dodal bi še eno pomankljivost, ki pa ni toliko na Lenovo strani: Zakaj imam Windows Vista 32-bit, če pa je računalnik pripravljen in kriči po 64-bitih? Ne razumem res ne. Uraden odgovor na moje vprašanje je bil: Vista 64-bit ni stabila oz. veliko programov ne deluje na tem sistemu in zaradi tega ni namešečn--- ja pa aloo!! Kaj pa ljudlje, ki dejansko potrebujejo 64-bit sistem? Ta računalnik je profesionalnen prenosnik, ne pa prenosnik za osnovnošolca -- to ste pa zgrešili zelo, zelo. Bi vsaj dali opcijo ali pa razmislili o namestitvi Linux distribucije.

Da zaključim, prenosnik je izvrsten. Deluje zanesljivo, ni najtišji je pa zelo zmogljiv. Priporočal bi dodaten spomin (do 4G RAM) in docking station. Prav tako - potrebno razmisliti o dodatni garanciji. V osnovi proizvajalec nudi 3 leta. Proporočam nakup.

Srečno Novo leto!

Ja, smo leta 2008. Naj bo srečno, uspešno, zdravo in polno miru in novih moči - za nove podvige in izzive. Naj bo več vzponov kot padcev, naj bodo vzponi višji kot padci in naj bodo padci tisti, na katerih se bomo naučili ceniti vrednost doseženih vzponov.

Naj bo leto 2008 tisto, v katerem se bo Slovenija spravila k pameti in se bo končno uspela uskladiti na vsaj nekaterih pomembnih stališčih in da ne bo volja posameznikov spravila v nestabilno stanje celotne države - naše domovine.

Zase si pa predvsem želim, da bi se končno spravil dokončat študij - bolje rečeno, začel študij in ga tudi dokončal (ne vse v enem letu - a začetek je pomemben, ker je najtežji). Drugače bi pa tudi bil čas, da bi se spravil k pameti in kvalitetno porabil čas, ki ga imam danega... Škrat Bolfenk pa si želi... saj vsi vemo, kaj si Škrat želi...

Nameščanje: Apache Ant

Po daljšem času, sem si na prenosnik, ponovno namestil Windows XP (TabletPC Edition). Kot z vsako novo inštalacijo sistema, si je potrebo sistem prilagoditi po svojih potrebah in željah. Danes bom predstavil namestitev Indijansko Mravljo : Apache Ant. Odločil sem se, da bom uporabil verzijo 1.7; saj ni več Beta verzija in se zdi, da je že čisto dozorel produkt. Kot skoraj vsako pot po internetu, bom tudi sedaj začel na Googleju. Google je moja prva točka pohoda po internetu. In začnimo. Iskanje hitro vrne rezultate, ki smo si jih želeli. Ciljna stran bi morala biti vidna kot prvi rezultat v seznamu. Na voljo je več hitrih povezav, ki jih ponudi Google. Trenutno me zanima le binarna verzija Mravlje, tako da sem se kar od tukaj napotil na spletno stran, ki je naslovljena: "Binary Distributions". Povezava me je hitro in brez dodatnega klikanja pripeljala do ciljne spletne strani. Prikaže se spletna stran na kateri je mogoče zamenjati tudi ponudnika (strežnik) s katerega si želimo prenesti datoteko. Priporočam, da se uporabi privzeta vrednost, saj je, glede na izkušnje, vedno tista, ki je najbolj optimalna glede na povezavo/ lokacijo računalnika, s katerim smo obiskali spletno stran. Spletna stran nam prav tako ponudi na voljo kateri način stiskanja želimo uporabiti za preneseno datoteko. Če uporabljamo Windows sistem, je priporočljivo .zip pakiranje, na UNIX okoljih pa .tar.gz oz. .tar.bz2. Odločitev je stvar uporabnika in načeloma ni napačne izbire. Sam sem se odločil za apache-ant- 1.7.0-bin.zip. Desno od te povezave so še tri dodate povezave do treh "ključev" različnih varnostnih podpisov. Gre se za PGP, SHA1 in MD5. Če bi delal vse pravilno in tako, kot bi moral ... bi naj, bi po uspešnem prenosu moral preveriti, če je prenesena datoteka dejansko ta, ki sem jo želel in če je bila med potjo mogoče kakorkoli spremenjena... a, na žalost sem preveč len. A delam, da tem, da tudi to spremenim. Takole, sedaj se to lepo prenese na izbrano lokacijo na osebnem računalniku in po uspešnem prenosu, odpremo paket v direktorij, kjer se nahajajo vse Java povezane zadeve. Jaz imam za Javo namenjen direktorij C:\java\ in v ta direktorij kopiram tudi Mravljo. Na sliki je mogoče videti, kako imam nastavljeno na svojem računalniku. Trenutno je ta računalnik začasni razvojni sistem, a ga bom čez čas resneje postavil. A v vsakem primeru, se mi zdi razdelitev, kot je sedaj zalo pregledna in primerna za razvoj Java aplikacij. V direktoriju se zraven Indijanske Mravlje nahajajo tudi Java JDK (Java JRE), Eclipse in Apache Tomcat 5.5. Mogoče bi lahko dodal Mravljo v direktorij više, poimenovan Apache. A to je trenutno le začasna ideja, saj je v njem nahaja le Tomcat. Ko se enkrat odločimo, kje bomo shranili Mravljo, je potrebno sistem (ni nujno, je pa priporočljivo) prilagoditi oz. Mravljo povezati v operacijski sistem; kar v mojem poimenovanju pomeni, da nastavimo sistemsko pot do domače vasi Indijanske Mravlje in njenega poglavarja dodamo na sistemsko pot (senat modrih mož). In se odpravimo (po različnih poteh) do Sistemskih lastnosti
. Navodila so za Slovenske Windows XP SP2. V primeru, da je uporabljen kak drug sistem, se spremeni tudi lokacija menijev, tako da me ne držat za besedo (sliko). V Sistemskih lastnostih se opravimo do "Dodatno" in nato pri dnu še "Spremenljivke okolja". Odpre se okno z enakim naslovom. V tem oknu dodamo med lastne sistemske spremenljivke, spremenljivko "ANT_HOME" (Ime) in pot do direktorija, kamor smo kopirali kot vrednost. Spremenljivke shranimo v "uporabniške spremenljivke", ker ne želimo, da celoten sistem uporablja (nočemo česar povozit) enake nastavitve - naj ima vsak svoje. Zaenkrat. Da pa bomo lahko dostopali do Velikega Mravljaka je potrebno dodati na sistemsko pot, pod do njegove kočice. To naredimo tako, da kreiramo (ali uredimo že obstoječo) spremenljivko "PATH". Ponovno dodamo spremenljivko med "Uporabniške spremenljivke", zato dodamo kot sami sebi vrednost "%PATH%", ki prebere "sistemsko spremenljivko", s tem ne "prepišemo" sistemske spremenljivke, temveč le dodamo vrednosti. Tako, smo pripravljeni na prvi test delovanja. Poženemo "Meni start --- Poženi --- cmd --- OK". Pokaže se ukazna vrstica. Napišemo "ant" in Enter. Hmmm. Kaj pa je sedaj to? Ne najde "tools.jar"? Hmm, zgleda da kaže na napačno Java implementacijo. Pa popravimo. V Uporabnikove sistemske spremenljivke dodamo pot do Java implementacije. Pred tem sem poiskal kje na mojem sistemu se nahaja datoteka "tools.jar" - Iskanje po datoteki, čez celoten sistem. Ko sem dodal še tole pot, pa lahko testiram še enkrat. Pa ponovimo korak "Meni start --- Poženi --- cmd --- OK". In ... jeee, napiše, da ne najde datoteke build.xml, a najdel je ANT in ni se pritoževal nad manjkajočo datoteko tools.jar. Takole, pa smo namestili še en uporaben programček.

Tri ure časa za tri črke

Že pred dvema dnevoma sem se lotil spletne strani (ene datoteke), ki bi naj bila administracija obstoječega XML dokumenta. XML je dokaj preprost ima tri oz. štiri nivoje in nima imenskih prostorov (namespace).

Trenutno imam v "vzgoji" (strogi vojaški režim) novega sodelavca in tako sem tudi kot vzorčni primer naredil celotno stran (prikaz in logiko) v JavaScript. Datoteka zajema okrog 1.500 vrstic, večine zapisane kot JavaScript.

Veliko časa mi je vzelo, da sem si namestil "okolje", saj sem malo kompliciral in si naredil "debug" okolje, ki pa se je izkazalo kot dokaj priročno in uporabno orodje. In kaj je sedaj tukaj tako pomembnega, da sem se odločil, da to zabeležim? Naslednji kos kode:

// predhodna logika - funkcija m_parse_node

if(node.hasChildNodes()) {

result += ">";

alert("Child nods size:" + node.childNodes.length);

var childNodes = node.childNodes;

var childNode;

var childNodesXml = "";

for(i = 0; i <childNodes.length; i++) {

childNode = childNodes[i];

try {

if(childNode.nodeType != 1) {

g_debug_info("Child node ni ELEMENT: Continue");

continue;

}

childNodesXml += m_parse_node(childNode);

alert("childNodesXml["+ i +"]: " + childNodesXml);

} catch(eee) {

g_debug_error(eee);

}

}

result += childNodesXml;

result += "";

} else {

result += "/>";

}

// nadaljevanje logike

Prav nič posebnega. Metoda, katere del, je ta izpis naredi XML kodo iz DOM objekta. Na svojo žalost (ali nesposobnost) nisem najdel metode, ki bi to naredila zame. No, kaj je tako zanimivega: ta kos kode ne dela! Koda, ki je napisana se zacikla - lupira in lupira in lupira ... do neskončnosti. In zanimivost, ki sem jo opazil: dela lepo - do drugega oz. tretjega cikla. Od drugega "child node"-a, se mu zabluzi: ne zna povečevat števca... ostane na 2 (oz. 3 - ker je 2. nek text element). Da sem razvozlal "skrivnost" sem porabil ... lahko rečem, tri ure - če ne več. Nisem več vedel, kaj si naj zmislim: sem kreiral nove spremenljivke, če se bi mogoče spreminjale vrednosti ob ponovnem klicu metod (node.childNodes[i], ...) nič ni pomagalo. Vrednost i-ja se ni premaknila pa da ga Jbš. Nakar ...

Ker sem "občasno" "dosleden" : lastnost oz. nujnost, ki je "zahtevana" pri C/C++ (in manjka pri npr. Javi) sem se potem že z dolgčasa : Ok, če že imam povsod : "var ime_spremenljivke;" pa dajmo še tukaj "var i; i< ...". In for zanka zgleda takole:

for(var i = 0; i <childNodes.length; i++)

Spomnim se, da sem enkrat bral; da se spremenljivka "loči" po načinu kako se shrani glede na to, ali je zapisana z var, ali brez njega. Pa sem si mislil: pa ne mi rečt, da je to to. Shranim in stisnem F5 na brskalniku (osvežim stran).

Dela. Je prišel do zadnjega - brez problemov. V tem trenutku, sem se počutil vesel: da sem rešil to nadlogo; neumno: da je tako neumna stvar porabila toliko mojega časa. Saj to ne mora biti res, a je.

To je to: torej POZOR! JE razlika med "var i = 0;" in "i = 0;"

P.S.: Stran mi je čisto razmetalo ... :( - to pa mi ni všeč!